Blog posts by Dimitrij Mlekuz Vrhovnik
Alternator, 2025
S pomočjo arheologije se lahko ozremo v preteklost, a ne zato, da bi v njej iskali nauke ali opoz... more S pomočjo arheologije se lahko ozremo v preteklost, a ne zato, da bi v njej iskali nauke ali opozorila, temveč zato, ker je preteklost še edini odprti horizont, ki nam ostaja. Podnebna kriza je simptom globljega zastoja, svet pod neoliberalnim kapitalizmom ne zmore več razmišljati o alternativah, upanje je zatrto, prihodnost je determinirana in ujeta v ozkem obzorju možnega. Preteklost nam ne pripoveduje le o tem, kar je bilo, in arheologija lahko k razumevanju sodobne krize prispeva prav s tem, da razbija iluzijo o nujnosti sedanjega stanja.
Outsider, 2024
Slovenska krajina, s cerkvicami, kozolci in avtocestami se razkrije šele v svojem monstruoznem po... more Slovenska krajina, s cerkvicami, kozolci in avtocestami se razkrije šele v svojem monstruoznem podzemlju.
Outsider, 2024
Če prafaraziram Brechta: kaj je vandaliziranje arheološkega najdišča s par kilogrami škroba v pr... more Če prafaraziram Brechta: kaj je vandaliziranje arheološkega najdišča s par kilogrami škroba v primerjavi s business as usual, ki v ozračje spusti 35 gigaton CO2 na leto?
Lubiana: origini di una capitale
ARCHEOLOGIA VIVA, 2009
Outsider , 2024
Če prafaraziram Brechta: kaj je vandaliziranje arheološkega najdišča s par kilogrami škroba v pr... more Če prafaraziram Brechta: kaj je vandaliziranje arheološkega najdišča s par kilogrami škroba v primerjavi s business as usual, ki v ozračje spusti 35 gigaton CO2 na leto?
Veliki jezikovni modeli (VJM) nam jezik radikalno razkrijejo kot avtonomno strukturo, ki deluje ... more Veliki jezikovni modeli (VJM) nam jezik radikalno razkrijejo kot avtonomno strukturo, ki deluje popolnoma avtomatsko; avtonomen sistem, ki ne potrebuje zavesti, da ga vodi, da govori. Še več, ta govor je poln artikuliranega in akumuliranega znanja; a to je nikogaršnje znanje; ni nekaj kar nekdo ve, ampak nekaj kar se ve. Zanje, za katerega ni nihče odgovoren; znanje, ki ne potrebuje subjekta. Jacques Lacan, inspiriran z razvojem kibernetike v štiridesetih in petdesetih letih 20 stoletjem je jezik razumel kot stroj, kot računski sistem, kot algoritem s svojim lastnimi pravili, voljo in življenjem. Jezik ni orodje za sporazumevanje, temveč tuja, zunanja struktura, ki nas kolonizira.
Delo, Sobotna priloga, 26. avgust, 2023
Kulturno dediščino ogrožajo ekstremni vremenski dogodki, katastrofe, kot so bili nedavne poplave ... more Kulturno dediščino ogrožajo ekstremni vremenski dogodki, katastrofe, kot so bili nedavne poplave in plazovi. Analizirali smo ogroženost nepremične kulturne dediščine, in sicer tako, da smo prekrili register nepremične kulturne dediščine z opozorilno karto poplav, ki so jo izdelali na okoljski agenciji, s karto verjetnosti pojavljanja plazov, ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije.
Ogenj je neumen. Ogenj je indiferenten, ognju je vseeno. Ogenj je zgolj eksotermni kemični proces... more Ogenj je neumen. Ogenj je indiferenten, ognju je vseeno. Ogenj je zgolj eksotermni kemični proces oksidacije; ko se bo vžgal, bo gorel; dokler je le dovolj visoka temperatura, dovolj goriva in vetra. V tej svoji premočrtni, neumni logiki je presenetljivo učinkovit.
Svet okoli nas je poln lukenj. Luknje se zdijo samoumevne. Luknje se zdijo del sveta, prav tako k... more Svet okoli nas je poln lukenj. Luknje se zdijo samoumevne. Luknje se zdijo del sveta, prav tako kot oprijemljive stvari; prodniki, copati, železovi opilki, protoni in sponke za papir. Luknje zlahka prepoznamo; zanje imamo imena; poznamo vdolbine, jame, luknje, odprtine, skožnje, kaverne, predrtine, perforacije. Že triletni otroci znajo prepoznati luknje. Opišejo jih in štejejo prav tako kot štejejo stvari. Luknje uporabljamo, da z njimi opisujemo obliko stvari (slovenska potica ima luknjo v sredini); z luknjami razlagamo, kako svet deluje (zračnica na kolesu je prazna, ker sem jo preluknjal). Ampak luknje so čudne.
Outsider #29, 2022
Srečamo tujca. To srečanje je vedno travmatično. Srečanja so nepredvidljiva; srečanja so negotov... more Srečamo tujca. To srečanje je vedno travmatično. Srečanja so nepredvidljiva; srečanja so negotova. Srečanja zahtevajo improvizacije; srečanja prinašajo nepričakovane izide, srečanja imajo dolgoročne posledice. Lahko se končajo z nasiljem, smrtjo, lahko z ljubeznijo. Srečanje prasketa od potenciala, od odprtih možnosti; komaj čaka, da se razreši, da dobi pomen. Kdo bo prvi reagiral? Kakšen bo odziv? Kaj se bo zgodilo? Jaz in tujec, oba, se morava posvetiti situaciji.
Poletje 2018 je bilo eno najbolj sušnih v zahodni Evropi. Na poljih, travnikih in njivah so se iz... more Poletje 2018 je bilo eno najbolj sušnih v zahodni Evropi. Na poljih, travnikih in njivah so se izrisale lise rumenih, suhih in ožganih rastlin lise rumenih, suhih in ožganih rastlin. Ti, na tleh naključni vzorci, so na zračnih posnetkih postali črte, krogi, vzorci, ki jih je moč prepoznati kot sledove cest, zemljiške razdelitve, naselbin.
Vesolje je ogromno. Vesolje je čudno. Ogromnost in čudnost vesolja nosita potencial, da je nekje ... more Vesolje je ogromno. Vesolje je čudno. Ogromnost in čudnost vesolja nosita potencial, da je nekje v vesolju radikalno drugi; radikalno drugačno življenje, radikalno drugačna narava, radikalno drugačna bitja, radikalno drugačno kultura, radikalno drugačna subjektivnost. Srečanje z radikalno drugačnostjo bo presenečenje. Presenečenje zaznamuje negotovost, ki izhaja iz rušenja ontoloških koordinat. Srečanje z radikalno drugim; že sama možnost srečanja odpira krizo kategorij. Če želimo radikalno drugega sploh prepoznati kot takega, potem se moramo povprašati o lastnih ontoloških koordinatah.
Prihod pošasti vedno označuje krizo kategorij. Pošasti so hibridi, katerih nekonsistentna pošastn... more Prihod pošasti vedno označuje krizo kategorij. Pošasti so hibridi, katerih nekonsistentna pošastna telesa zavračajo vse poskuse klasifikacije. Kje se konča zgodovina in kje začne geologija? Kje je meja med naravo in kulturo? Je to, kar se zdi domače v resnici tuje, nenavadno, nedomače? Vse, kar se je zdelo trdno, se razblinja. Ob soočanju s pošastjo ljudje postajam popolnoma nestabilna kategorija, ki se lahko v trenutku spremeni v nekaj drugega.; kdo smo, subjekti ali zgolj telesa? Pošast antropocena, naš otrok, stoji pred nami kot svarilo, kot grožnja in kot vprašanje.
Vsak strah ima svoj kraj. Prikazni se vedno prikazujejo nekje. Uklete hiše, mesta duhov, zapuščen... more Vsak strah ima svoj kraj. Prikazni se vedno prikazujejo nekje. Uklete hiše, mesta duhov, zapuščeni gradovi, ruševine samostana, prerasle z bršljanom, zapuščena pokopališča s nagnjenimi nagrobniki, votline, ki zijajo z praznim pogledom, so kraji, kjer lahko srečamo prikazen.
Mediteran je propadel leta 1610. Leto 1610 je leto, ko v atmosferi upade delež ogljikovega dioksi... more Mediteran je propadel leta 1610. Leto 1610 je leto, ko v atmosferi upade delež ogljikovega dioksida. Ta udrtina geološkemu zapisu je posledica globalnega zmanjšanja populacije; okoli 50 milijonov ljudi je takrat umrlo le v obeh Amerikah; zaradi bolezni, lakote, vojn in garanja v rudnikih srebra in zlata; njihove polja in pašnike je preraslo grmovje in gozd. Rastline in živali so začele potovati preko oceanov; Zemlja je postala majhna. Zato je leto 1610 je eden izmed kandidatov za uradni začetek antropocena. Antropocen je geološko obdobje, človeštvo postane globalna geološka sila; obdobje, ko se meja med geologijo in zgodovino zabriše.
Če parafraziramo Lenina, so geološka obdobja, ko se ne zgodi nič in so leta, ko se zgodijo cela g... more Če parafraziramo Lenina, so geološka obdobja, ko se ne zgodi nič in so leta, ko se zgodijo cela geološka obdobja. Živimo v letih, ko se hitro odvija geološko obdobje.
Outsider #26, 2021
Učlovečil nas je jezik, civilizirala so nas mesta. Mesta so največja
in najzapletenejša stvar, ka... more Učlovečil nas je jezik, civilizirala so nas mesta. Mesta so največja
in najzapletenejša stvar, kar smo jih zgradili ljudje. Mesta ljudi
zgostijo in postavljajo v nove situacije; nas prisilijo, da iznajdemo
nove načine sobivanja, da postanemo politična bitja. Mesta
omogočajo nove užitke intenzivnega družbenega življenja.
Angleški arheolog O. G. S. Crawford je v začetku dvajsetega stoletja zgodovino primerjal s prepro... more Angleški arheolog O. G. S. Crawford je v začetku dvajsetega stoletja zgodovino primerjal s preprogo, katere vzorce lahko prepoznamo le stoje, od zgoraj; za mačko, ki se sprehodi preko nje, preprogo sestavljajo le naključne barvne lise. Preproge zgodovine ne vidimo v celoti, zato ker nimamo dovolj empiričnih podatkov in pravega gledišča, ki bi zaobjel njeno totalnost.
Eno najbolj natančnih definicij ljudi je prispeval Mao Cetung; opredelil nas je kot želodec, na k... more Eno najbolj natančnih definicij ljudi je prispeval Mao Cetung; opredelil nas je kot želodec, na katerega sta pritrjeni dve roki. Roki so torej tisto, kar nas loči od živali, katerih shema je zgolj želodec - seveda mobilen želodec, opremljen z vso infrastrukturo, ki mu omogoča gibanje, iskanje hrane in razmnoževanje.
Outsider, Jan 21, 2021
Varovanje dediščine ni ukvarjanje s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. A ne obeta se nam svetla... more Varovanje dediščine ni ukvarjanje s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. A ne obeta se nam svetla prihodnost. Klimatska kriza radikalno spreminja svet, kot ga poznamo. Klimatska kriza bo do temeljev spremenila gabarite tistega, kar se nam zdi normalno.
Uploads
Blog posts by Dimitrij Mlekuz Vrhovnik
in najzapletenejša stvar, kar smo jih zgradili ljudje. Mesta ljudi
zgostijo in postavljajo v nove situacije; nas prisilijo, da iznajdemo
nove načine sobivanja, da postanemo politična bitja. Mesta
omogočajo nove užitke intenzivnega družbenega življenja.