Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP) 6 sta bila sprejeta leta 1966, v veljavo pa sta stopila šele leta 1976. Vprašanje razvoja nadzornih mehanizmov, s pomočjo katerih bi spremljali uresničevanje...
moreMednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP) 6 sta bila sprejeta leta 1966, v veljavo pa sta stopila šele leta 1976. Vprašanje razvoja nadzornih mehanizmov, s pomočjo katerih bi spremljali uresničevanje mednarodno dogovorjenih norm v praksi, je imelo v snovanju navedenih dokumentov, poleg različnega pomena, ki so ga kategoriji političnih in državljanskih pravic na eni ter kategoriji ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic na drugi strani dajale države članice, posebno problematično mesto (Vincent 1986). "/Različno/ razumevanje vsebine človekovih pravic, ko so posamezne države zagovarjale en sklop človekovih pravic, za druge pa so bile pomembnejše druge pravice, se je odrazilo tudi v različnem razumevanju nosilcev pravic oziroma subjektov mednarodnega varstva človekovih pravic. Medtem ko je bil to na zahodu posameznik, je vzhod uresničitev človekovih pravic razumel v kontekstu /skupnosti/" (Roter 2016, 717). Med državami članicami OZN dogovorjena in sprejeta besedila mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic 7 glede delovanja odborov tako odražajo "minimalističen pristop k spremljanju" uresničevanja človekovih pravic (Alston 2000, 522). 8 Vendar je takšen sistem nadzora oziroma spremljanja uresničevanja človekovih pravic vgrajen v vse temeljne mednarodnopravne instrumente o človekovih pravicah. Njegov razvoj, tako v institucionalnem kot normativno-interpretativnem smislu, pa je dosegel obseg, ki si ga države pogodbenice ob njegovem uvajanju niso zamišljale (Donoho 2006, 3). Od novembra 2011 9 nadzor oziroma spremljanje uresničevanja človekovih pravic izvaja devet pogodbenih teles za človekove pravice, 10 od katerih je vsako razvilo svoje delovne metode, prakso in smernice za