Neprijetna resnica, najnovejše delo ameriškega politika, predavatelja, svetovalca, borca za ohranitev okolja in menedžerja Ala Gora, je preplet osebne zgodbe z znanstvenimi dejstvi o podnebnem segrevanju, ki je v tem trenutku prioritetna...
moreNeprijetna resnica, najnovejše delo ameriškega politika, predavatelja, svetovalca, borca za ohranitev okolja in menedžerja Ala Gora, je preplet osebne zgodbe z znanstvenimi dejstvi o podnebnem segrevanju, ki je v tem trenutku prioritetna okoljska tema na globalni politični agendi. Knjiga Neprijetna resnica ni Gorovo prvo delo na okoljskem področju. Pot spremembe je avtor začel pred skoraj dvema desetletjema s knjigo The Earth In The Balance (Na poti k ravnovesju), kjer globalno okoljsko krizo prikaže skozi iskanje ravnotežja med demokracijo, ekonomijo, razumom in etiko, novo pot pa vidi v novem svetovnem Marshallovem načrtu. Njegovo najnovejše delo odseva duha časa svojega nastanka, in sicer prevlade vizualnih medijev, zato je opremljeno z bogatim slikovnim prikazom fotografij Zemlje, ki kažejo na velike spremembe, ki so se zgodile v določenem času. Delo ni razdeljeno v poglavja, ampak avtor skozi knjigo vleče niti med osebno zgodbo, znanstvenimi razlagami in vizualnimi prikazi, ki jih vozlja skozi svoje osebne izkušnje in skozi svoj življenjski stil, pa tudi skozi politično delovanje, ki ga nadgradi s svojim premislekom, ugotovitvami in zaključki. Prav tako se sooči z večnimi vprašanji na okoljskem področju, kot so: ali globalna podnebna kriza zares obstaja, zakaj politika nima interesa, da bi se spopadla z dolgoročniomi posledicami kratkoročnih ravnanj gospodarstva in posameznikov, kaj lahko stori posameznik, kako naj se politika, gospodarstvo in posamezniki soočajo z nastalo situacijo, kako preseči mišljenje, da gospodarstvo lahko prosperira le za ceno okolja in vice-versa. Avtor tem večnim vprašanjem postavi jasne odgovore, ki so zopet preplet znanstvenih dejstev in izkušenj iz njegovega (političnega) delovanja. Al Gore vsak znanstveni izsledek razširi na celoten planet in umesti v čas, hkrati pa ga utemelji na vizualnem vložku ali lastnih izkušnjah. S takšnim konceptom želi knjiga preseči prepričanje, da je globalno segrevanje le tema znanosti in politike, zato tudi podnaslov knjige apelira na aktivnega posameznika, ki ni vpet v sfero političnega le s periodičnim glasovanjem, ampak aktivno sokreira politični output s svojo udeležbo, načinom mišljenja in delovanja ter življenjskim stilom. Ni naključno, da se knjiga začne s sliko Zemlje, posneto leta 1968, s prvo fotografijo našega doma z vesolja, ki ni le največkrat objavljena slika v zgodovini, pač pa tudi slika, ki Zemljo prikazuje kot moder planet. Fotografija ima ogromno simbolno vrednost, saj je tudi z njeno vizualno močjo okolje vstopilo v politični prostor. Na začetku knjige se avtor globalnega podnebnega segrevanja, ki je glavna tema dela, loti znanstveno. Naniza številne znanstvene izsledke, meritve in dejstva. Za vsak znanstveni rezultat predstavi vir, izsledek pa še podkrepi z vizualno močnimi učinki fotografij, slikovitih grafov in primerjav fotografij, posnetih na istem kraju, a z različnim časovnim zamikom. Tako na začetku bralcu razloži, kaj so toplogredni plini in predstavi osnovni znanstveni prikaz globalnega segrevanja, ki povzroča nevaren dvig temperature zemljine atmosfere in oceanov. To znanstveno ugotovitev v nadaljevanju ilustrativno prikaže skozi primere spreminjanja podnebja od severnega do južnega pola, saj ni območja na Zemlji, ki bi ga podnebno segrevanje obšlo. Od nanizanih številnih znanstvenih prikazov avtor nadaljuje z izkustveno ravnjo in skozi svoj angažma pokaže meje moči znanosti, ko ta vstopi v prostor političnega. Politiki, ki svojo podporo generirajo s preračunavanjem številnih interesov, znanstvenikom nalagajo ponavljanje eksperimentov v laboratorijih in na terenu, z argumentom, da bodo rezultati bolj eksaktni, s čimer bo novo kreirana politika učinkovitejša. Takšno spiralno vrtenje terja čas, ki pa ga po avtorjevem mnenju nimamo več. Zatem znanstvene dokaze avtor vzame kot orodje, ki ga aplicira na zemljino skorjo, na različna geografska območja od severnega do južnega pola, kjer fotografije same govorijo zgodbo in potrjujejo znanstvene izsledke. Fotografije se zdijo avtorju ustrezna in močna manifestacija, s katero znanstveno pojasnjuje okoljske katastrofe, ki jih v nadaljevanju spelje v odnos med našo civilizacijo in ekološkim sistemom Zemlje. Trdi, da se je le-ta do skrajnosti in radikalno transformiral zaradi močne konvergence treh dejavnikov. Prvi dejavnik je populacijska eksplozija, katere rast prikaže skozi svoj obstoj; ob avtorjevem rojstvu je bilo na svetu 2 milijardi ljudi, danes nas je 6,5 milijarde, njegova generacija bo doživela 9 milijard ljudi. Drugi dejavnik je znanstvena in tehnološka revolucija, ki je prinesla precejšen napredek. Vendar pa opozori, da nova moč novih tehnologij ni vedno spremljana z novo modrostjo oz. kot je že pred tremi desetletji zapisal Erich Fromm, je nevarno misliti, da nas je tehnika naredila vsemogočne, znanost pa vsevedne. Nespametna uporaba novih tehnologij lahko precej bolj poškoduje relief Zemlje kot je bilo to mogoče v preteklosti. Tretji dejavnik Al Gore izpostavi kot najpomembnejši in ga poimenuje naš osnovni način mišljenja (o podnebni krizi), ki v sebi združuje več problemov. Prvi je ta, da o podnebni krizi ne razmišljamo, saj je tako enostavneje. Ker se okoliščine spreminjajo postopoma in počasi, ne prepoznamo resnosti in nevarnosti problema. Prav globalno segrevanje se zdi postopno s perspektive življenja ene generacije, vendar se s perspektive Zemlje dogaja s svetlobno hitrostjo. Drugi problem našega