Skip to main content

Matjaz Ursic

University of Ljubljana, Department of Sociology, Faculty Member

Followers

51

Following

27

Co-authors

4

Public Views

Matjaz Ursic is an Associate Professor and Research Counselor at the University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Centre for Spatial Sociology. His research interests focus on the processes of socio-cultural transformation of cities and contemporary urban phenomena in the circumstances of globalization.
Phone: 0038615805349
Address: Matjaz Ursic
UL-FDV,
Kardeljeva ploscad 5,
1000 Ljubljana,
Slovenia - SI

less

InterestsView All (9)

Uploads

Papers by Matjaz Ursic

Spreminjanje bivalne kakovosti in stanovanjska mobilnost v Ljubljani. Naraščanje socialne nestabilnosti v večjih stanovanjskih soseskah?

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2005

Slovenija je najvi{jo rast urbane populacije do`ivela konec sedemdesetih let 20. stoletja. Kljub ... more Slovenija je najvi{jo rast urbane populacije do`ivela konec sedemdesetih let 20. stoletja. Kljub prevladujo~i individualni oz. zasebni gradnji na suburbanih obmo~jih ve~jih mest (Ljubljana, Maribor), ki je bila v tem obdobju la`je dosegljiva [1] in cenej{a mo`nost zadovoljevanja stanovanjskih potreb zaradi vklju~itve lastnega dela, materialov in poveini tudi lastnih zemlji{~, je bila dru`bena gradnja ve~stanovanjskih stavb v mestih pomemben dejavnik pri povojnih procesih urbanizacije Slovenije. Dru`bena stanovanjska gradnja [2] je bila zlasti intenzivna v mestih, kjer je bila individualna gradnja, zaradi pomanjkanja in na

Managing diversity in the post-socialist city

Postsocialism is over. There is a generation in the former state socialist countries which does n... more Postsocialism is over. There is a generation in the former state socialist countries which does not have memories of state socialism and does not compare their current experience to their lives under socialism. The usefulness of postsocialism as an analytical category has also faded. The time has come to not compartmentalize the experience of eastern Europe as socialist, not separate state socialism from capitalism, and post-socialism from the rest of the world. A global perspective is necessary not because anyone readily accepts that we live under globalization but because a change of perspective redefines the fundamental questions of state socialism and its aftermath, the way we theorize the difference that state socialism exhibited and what got dissolved with its departure. The socialist urban was part of European urban modernity, a slower and less glittery one, which, while different in many aspects, revealed important parallels with Keynesian urban and spatial regimes in western Europe. State socialism produced underurbanization, curtailed the urbanity of cities, filtered their marginality with the rule of the state in planning, financing and managing urban development (Szelényi 1996). It used urban space, from the perspective of capital, in a wasteful manner; the socialist city was a city of tempered consumption, less excess and often of luxuriously uneconomical use of space (Bodnár 2001). The changes that followed are conveniently explained by the withdrawal of state socialism, which makes the recent experience of these societies unique. A closer look, however, reveals that the simultaneity of global restructuring and the end of state socialism was more than a temporal coincidence; the latter was part of the very process of globalization, and the changes that mark the postsocialist cityscape may well be familiar to urban dwellers outside the region. Differences, however, do not get dissolved in the stream of global urban restructuring completely; places, people, objects and ideas retain their historicity and the process itself produces differences.

The Benefits of University Collaboration Within University–Community Partnerships in Europe

Journal of Higher Education Outreach and Engagement, Jun 29, 2021

This article demonstrates and explains the benefits accruing to communities that involve universi... more This article demonstrates and explains the benefits accruing to communities that involve universities in their local community-based projects from the context of community-based work taking place in Europe. We include concrete arguments intended to stimulate the transfer of the universities' accumulated knowledge to local (urban) community projects in order to overcome the challenges of contemporary cities. A multiple case study analysis of relevant university-community partnership (UCP) projects in Europe is used to provide evidence for the value of urban community-university partnerships. This article as a whole represents an attempt to bring to light the considerable potential of universities, which should extend their focus (metaphorically and physically) outside the purely academic sphere and magnify their capabilities within local university-community partnerships.

Barbara Verlič-Christensen: Revitalizacija mest skozi teorijo vrednostnih razlik. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 1999. 132 str., št. enot (viri in literatura): 72

Teorija in praksa, 2000

Tadej Praprotnik: Ideološki mehanizmi produkcije identitet

Družboslovne razprave, 2001

Gerald E. Frug City making: building, communities without building walls : Princeton Universty Press, Princeton 2001

Teorija in praksa, 2002

Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim – primerjalna analiza vplivov urbanih kompetitivnih politik na tradicionalne tržnice v vzhodnoazijskih in evropskih mestih

Znanstvena založba Filozofske fakultete, Dec 6, 2019

Skriti pridih podeželja? : razrednost in "urbanost" v primeru Ljubljane in Maribora

Teorija in praksa, 2015

obravnava vpliv kulture in razreda pri oblikovanju bivanjskih preferenc v slovenskih mestih. Avto... more obravnava vpliv kulture in razreda pri oblikovanju bivanjskih preferenc v slovenskih mestih. Avtor pri tem izhaja iz domneve, da naj bi se proces urbanizacije tesno povezoval z določenimi oblikami družbeno-kulturnega razvoja in specifičnimi razrednimi vzorci. Z zgodovinskim orisom poteka slovenske urbanizacije avtor najprej pojasni posebnosti razvoja slovenskih mest, nato pa s pomočjo obstoječih raziskav (npr. Kultura in razred, Vrednote prostora in okolja) analizira razlike med posameznimi razredi v odnosu do življenja v mestu. Primerjava odgovorov anketirancev iz dveh največjih slovenskih mest s preostalimi deli Slovenije razkriva kompleksno podobo razrednih značilnosti, ki kažejo na specifičen odnos do velikih mest in drugačen potek akulturacije, kot je potekal v državah z velikimi (milijonskimi) mesti. Pri tem se zdi, da kljub opaznim razrednim distinkcijam med anketiranimi obstajajo določene skupne vrednotne podlage in prihaja do močnega povezovanja z lokalnim okoljem ter spodbujanja bivanjskih vzorcev, ki so značilni za manj gosto naseljena območja. Ključni pojmi: razred, kultura, urbani razvoj, prostorske vrednote, bivanjski vzorci Uvod-urbanizacija kot proces družbenokulturnega razvoja Proces urbanizacije se pogosto zmotno enači z »urbanostjo« oz. s kompleksnimi življenjskimi vzorci, ki se jih opaža v velikih milijonskih mestih. Pri tem naj bi se vzpostavljale pomembne distinkcije oz. življenjski vzorci in orientacije, ki veljajo za posameznike, ki živijo na gosto naseljenih območjih, in za tiste na suburbanih in podeželskih območjih. Ta distinkcija naj bi se v kontekstu Slovenije odražala na ravni med večjimi mesti (Ljubljana, Maribor) in preostalimi območji v državi ter se navsezadnje povezovala s kulturnimi in razrednimi razlikami med prebivalstvom. Pri povezovanju urbanizacije z razrednimi in s kulturnimi razlikami moramo biti v kontekstu OKOLJE IN PROSTOR-NOVI BIVANJSKI VZORCI * Dr. Matjaž Uršič, docent na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani.

Jean Baudrillard: Simulaker in simulacija. Popoln zločin. Koda - Šou, Ljubljana 1999, 389 str

Teorija in praksa, 2000

Marjan Hočevar, Novi urbani trendi. Prizorišča v mestih - omrežja med mesti

Teorija in praksa, 2002

Amitai Etzioni: The monochrome society : Princeton university press, Pinceton 2001, str. 309, 29,95$, ISBN 0-691-07090-3

Teorija in praksa, 2003

Kartografi postmodernizma : vpliv kritične infrastrukture na subjektivno dojemanje prostora

Teorija in praksa, 2001

Vpliv kritične infrastrukture na subjektivno dojemanje prostora Trije pojmi: geopolitična estetik... more Vpliv kritične infrastrukture na subjektivno dojemanje prostora Trije pojmi: geopolitična estetika, implozija prostora ter identiteta hiperrealnosti P Po ov vz ze et te ek k: : Tekst je poskus predstavitve subjektivnega dojemanja prostora v kontekstu novih tehnoloških struktur. Analiza percepcijskih zmožnosti subjekta je zastavljena na induktivni metodi vzporednega dokazovanja. Prek primerov iz filmske estetike in drugih vsakdanjih življenjskih situacij so opisani novi pogoji doživljanja prostorskih struktur. Diskurz je zastavljen na osnovi treh pojmov: geopolitična estetika, implozija prostora in identiteta hiperrealnosti. Z njihovo pomočjo skušam preveriti zaznavanje enovitosti oziroma razcepljenosti dojemanja prostora pri posamezniku. Koncept "kritične infrastrukture" v tekstu predstavlja aktivno celico znotraj sodobnih procesov identifikacije in nakazuje zmožnost vplivanja na ekonomsko strukturo, ki ima navidezno prevlado nad mehanizmi prostorske imaginacije. K Kl lj ju uč čn ni i p po oj jm mi i: : percepcija prostora, tehnološki mediatorji, kritična infrastruktura, kulturni kapital, družba spektakla, film, prostor tokov, procesi identifikacije Uvod Dojemanje prostora predstavlja eno izmed ključnih problematik s katerimi se sooča družba na pragu novega tisočletja. Uporaba novih tehnologij na ravni vsakdanjega življenja, bolj kot kadarkoli prej določa subjektivno doživljanje prostora. Pojmi kot so globalizacija, kibernetizacija, digitalizacija, konzumerizem in karnevalizacija so postali del identitetnega imaginarija vsakega posameznika, ki se giblje v prostorih sodobne družbe. Zanimivo vprašanje, ki se ob tem poraja, je: kako globoko so ti pojmi prodrli v sfero kulturne produkcije, ki navsezadnje simbolizira kolektivno stanje družbe in posredno odgovarja na impulze, ki jih oddajajo posamezniki. Drugače povedano: bistvo hipoteze, ki jo skušam preveriti, je v spremembi kulturne produkcije, saj je ta z dodatkom novih tehnoloških mediatorjev 2 1 Matjaž Uršič, podiplomski študent sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. 2 Mediatorji jih poimenujem zaradi vloge posrednika (ki lahko delno spreminja informacijo) med človekom in kulturo. Predstavljajo medij prek katerega posameznik dojema kulturo. 881 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK v Giddensovih terminih izobražene akterje (agents), ki delujejo znotraj socialnega konteksta (oz. strukture). Na ta odnos struktura-delovanje (agency) pa v širšem kontekstu vplivajo serije institucionalnih dogovorov (oz. institucija).

Gaston Bachelard: Poetika prostora : Ljubljana: Študentska založba, zbirka Koda, 2002

Družboslovne razprave, 2002

Recenzije knjig privilegirane nad drugimi; podrejeni uËinkovito reproducirajo zatiranje, ko sprej... more Recenzije knjig privilegirane nad drugimi; podrejeni uËinkovito reproducirajo zatiranje, ko sprejmejo svoj status kot naraven in neizbeaeen; zatiranje ima mnogo obrazov, zato ne smemo privilegirati ene oblike nad drugo itn. LeviËarske teoretske tradicije so v akademski sferi skoraj povsem zamrle in Kurz na stimulativen, disidenten in radikalnokritiËen naËin kliËe, da je aee skrajni Ëas, da jih obudimo. Njegova knjiga je dober korak na poti k njihovemu oaeivljanju in je zatorej kar prav, da je jezik napadalen in zajedljiv, saj z mlaËnim jezikom, ki ga dandanes najdemo v veËini akademskega ustvarjanja, ne bomo dosegli totalne kritike obstojeËega sistema. Spopad je potreben znotraj teorije, saj je vËasih treba zamenjati paradigmo, da bi dosegli veËjo druaebeno uËinkovitost. Na koncu pravzaprav verjetno ni tako pomembno, katera teoretska πola bo pripeljala do osvoboditve od vrednostnega podruaebljanja, pomembno je le, da ta ne paralizira kritike druaebenih odnosov. Ali, kot πe vedno lahko beremo pri Marxu: "Filozofi so svet le razliËno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo" (1956: 61).

Modernizacija prometa v obdobju industrijske urbanizacije – bogata zapuščina ali breme teženj k povečevanju mobilnosti v slovenskih mestih?

Urbani izziv, 2006

Mesta niso »stroji za prebivanje«, kot se je izrazil Le Corbusier (1925/1986), temve~ so »stro-ji... more Mesta niso »stroji za prebivanje«, kot se je izrazil Le Corbusier (1925/1986), temve~ so »stro-ji« s sposobnostjo obvladovanja tokov, ki jih na najosnovnej{i ravni lahko delimo na notranje oz. intramestne in zunanje oz. eksterne tokove. Notranje tokove predstavljajo gibanja ljudi, dobrin, informacij, ki kro`ijo med javnimi/zasebnimi prostori v mestu, medtem ko lahko zunanje tokove najpreprosteje opi{emo kot interakcije med mestom in bli`njo/{ir{o okolico. Zgodovina mest je tesno povezana z zmo`nostmi letnik 17, {t. 1-2/06 URBANI IZZIV

Vpliv Prostora Na Volilno Vedenje: Analiza Delitve Med Urbanim in Ruralnim Na Primeru Volitev V Državni Zbor 1996–2022

Teorija in praksa, Dec 29, 2022

Problem popularizacije strokovnih besedil: analiza medijskih diskurzov o ljubljanskem urbanizmu

Urbani izziv, 2008

Spreminjanje bivalne kakovosti in stanovanjska mobilnost v Ljubljani. Naraščanje socialne nestabilnosti v večjih stanovanjskih soseskah?

Urbani izziv, 2009

Slovenija je najvi{jo rast urbane populacije do`ivela konec sedemdesetih let 20. stoletja. Kljub ... more Slovenija je najvi{jo rast urbane populacije do`ivela konec sedemdesetih let 20. stoletja. Kljub prevladujo~i individualni oz. zasebni gradnji na suburbanih obmo~jih ve~jih mest (Ljubljana, Maribor), ki je bila v tem obdobju la`je dosegljiva [1] in cenej{a mo`nost zadovoljevanja stanovanjskih potreb zaradi vklju~itve lastnega dela, materialov in poveini tudi lastnih zemlji{~, je bila dru`bena gradnja ve~stanovanjskih stavb v mestih pomemben dejavnik pri povojnih procesih urbanizacije Slovenije. Dru`bena stanovanjska gradnja [2] je bila zlasti intenzivna v mestih, kjer je bila individualna gradnja, zaradi pomanjkanja in na

The Benefits of University Collaboration Within University–Community Partnerships in Europe

Journal of Higher Education Outreach and Engagement, Jun 29, 2021

This article demonstrates and explains the benefits accruing to communities that involve universi... more This article demonstrates and explains the benefits accruing to communities that involve universities in their local community-based projects from the context of community-based work taking place in Europe. We include concrete arguments intended to stimulate the transfer of the universities' accumulated knowledge to local (urban) community projects in order to overcome the challenges of contemporary cities. A multiple case study analysis of relevant university-community partnership (UCP) projects in Europe is used to provide evidence for the value of urban community-university partnerships. This article as a whole represents an attempt to bring to light the considerable potential of universities, which should extend their focus (metaphorically and physically) outside the purely academic sphere and magnify their capabilities within local university-community partnerships.

Don Mitchell: Cultural Geography. A Critical Introduction. Blackwell Publishers, Oxford, Malden 2000, 325 str

Teorija in praksa, 2001

The Salience of Local Urban Development in the Political Party Arena: A Longitudinal Analysis of Slovenian Parliamentary Party Programmes

Lex localis - Journal of Local Self-Government, 2015

Local urban development is not determined by a collection of non-political and essentially techni... more Local urban development is not determined by a collection of non-political and essentially technical measures prepared by professionals and civil servants in municipalities, but in fact strongly depends on the political nature of policy decisions and organised local interests. The planning of local urban development is, therefore, significantly influenced by political decisions based on the promises set out by political parties in their programmes. Thus, the direction of local development and the dynamics of urban growth cannot be fully understood without a thorough understanding of the views presented in party programmes. This paper aims to map the differences in Slovenian parliamentary party preferences related to local urban development across the political spectrum as well as over time (from 1990 to 2014). By implementing computer-assisted content analysis of 96 party programmes and election manifestos conventionally recognised as thematic text analysis, we identified an alarmin...