Papers by Liljana Grobelšek
DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2012
Open Urban Studies and Demography Journal, 2015
The continuing growth of urban populations has intensified the need for cities to provide conditi... more The continuing growth of urban populations has intensified the need for cities to provide conditions for a healthy and creative way of life, work, and leisure activities. From the aspect of spatial planning in cities, the key is to have a public space network of sufficient scope and quality. "In addition to public space, which is public in terms of ownership and use, private space open to the public is important" [1], i.e. space that is "privately owned, but in public use. It comprises parts of private structures and their external areas" [1], such as green areas, squares, atria, shopping centre arcades, movie theatres, and similar. The development of network of private space open to the public in Slovenian cities was not planned, but was driven by owners' profit motivations. The study findings presented in this paper show that private space open to the public could complement and improve the city's public space network to a greater extent than now, and that this should be pursued in a planned manner. "By analogy with Slovenian mountain trails that already constitute an extensive network" of private space open to the public outside towns and cities, we suggest the planned development of the network of private space open to the public in urban areas as well. It is connected with, and complementary to, public space. The enforcement of this special spatial planning category can be achieved through urban planning practice, i.e. by using urban design guidelines and by working towards their gradual introduction into legislation.
Urbani Izziv, 2012
Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovo... more Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omrežja javnega prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obrežjih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastništvu in rabi, postaja vse pomembnejši za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje površine, kot so zelenice, ploščadi, atriji, pasaže, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora v naših mestih nastaja nenačrtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pešpotmi, ki že tvorijo obsežno slovensko omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano načrtno urejanje omrežja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni -v načrte parcelacije pri prostorskih načrtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih. Ključne besede: javni prostor, za javnost odprt zasebni prostor, javna raba, kakovost bivanja, zdravo življenjsko okolje L. JANKOVIČ GROBELŠEK
Open urban studies and demography journal, Dec 31, 2015
Uploads
Papers by Liljana Grobelšek