Problem ne-identitete kot problem okoljske etike
2021, Analiza: časopis za kritično misel
Sign up for access to the world's latest research
Abstract
V okoljski etiki se kot teoretična prepreka ukrepom za preprečevanje podnebnih sprememb pogosto omenja tako imenovani problem ne-identitete (PNI). Ta temelji na konfliktu med intuicijo, da imajo nekatera naša dejanja, ki vplivajo na prihodnjike, moralno vrednost, in ugotovitvijo, da zaradi njihove narave vplivanja na identiteto težko pokažemo na ljudi, ki jim škodujejo. V članku poskušam pokazati, da PNI ne predstavlja takšnih težav. PNI najprej natančno predstavim. Nato analiziram dva pristopa, ki pokažeta, da ne moremo samoumevno sprejeti premise, da dejanja, kot je sprejetje ene energetske politike namesto druge, vplivajo na identiteto prihodnjikov. Prvi predstavljen pristop pod vprašaj postavi pojmovanje identitete, ki ga ta premisa predpostavlja, drugi pa pojmovanje vplivanja na identiteto. Izpostavim tudi nekaj možnih kritik obeh pristopov in odgovorim na njih. V zaključku razmišljam še o praktičnih implikacijah PNI za okoljevarstvene ukrepe in sklenem, da so odločitve, ki zadevajo prihodnjike, iz praktičnega vidika analogne odločitvam, ki zadevajo sodobnike.
Related papers
Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, 2020
Slavistična Revija, 2012
Besedilo se ukvarja z analizo različnih konceptov hibridne identitete, ki jih v Andrićevem opusu reprezentirata literarni osebi zdravnik Cologna (Travniška hronika, Travniška kronika) in Omerpaša Latas (Omerpaša Latas). Analiza teh literarnih oseb kaže, da koncept hibridne identitete ni monoliten in enopomenski zaradi različnega odnosa teh literarnih oseb do ideje humanizma, institucije moči2 in figure konvertita.
Slovenika : časopis za kulturu, nauku i obrazovanje = časopis za kulturo, znanost in izobraževanje, 2020
Bolečina je večrazsežnostni pojav. Razumemo jo lahko, če upoštevamo vrsto dejavnikov, ki vplivajo nanjo, se medsebojno prepletajo in sodelujejo ter skupaj ustvarjajo enoten občutek, ki ga dojemamo vsak po svoje. Bolečina je namreč osebna izkušnja, ki je ne moremo deliti, jo pa z glasovi, besedami, kretnjami in vedénjem pokažemo tudi drugim. Ti jo lahko z obilico empatije vsaj okvirno spoznajo in razumejo. Ker se dogaja v različnih zgodovinskih in sociokulturnih okoljih, je njeno dojemanje raznoliko in odvisno od vrste dejavnikov. Bolečina ne vpliva samo na posameznika, ki jo čuti, ampak tudi na družino, svojce in družbo kot celoto. Ključne besede: bolečina, kulturne razlike, psihosocialni dejavniki, telo Bolečina je pojav, s katerim se srečujemo celo življenje. Neprijetno vsakdanjo izkušnjo poznamo skoraj vsi. Vedno je bila in je zavita v tančico skrivnostnosti: doslej je še nismo uspeli dokončno spoznati in razložiti. Raziskovalcem ter strokovnjakom najrazličnejših ved predstavlja zaenkrat zanimiv, a še vedno neobvladljiv izziv. Laiki se pri iskanju odgovorov pogosto opirajo na vraže, pregovore in reke, »večne« bolj ali manj utemeljene resnice, ki so odvisne od okolja, kulture, navad
2014
For a long time the concept of public opinion adhered to the notion of consensus reached by means of the majority opinion. Such representation of public opinion was close to the idea of unanimous and silent compliance with the prevailing representations, viewpoints and values. This type of conformismwent hand in hand with mass consumption and uniform power of the mass media in developed industrial societies. The socio-psychological conceptsof public opinion which follow this paradigm are today losing their relevance and are increasingly less useful. The majority agreement is giving way to a delicate balance of opinions in which the opinions of influential minorities compete with each other, while the majority opinion is a temporary resultant of these mutual influences rather than a silent norm that necessitates agreement. In this paper I emphasize socio-psychological concepts(Moscovici, Mugny, Doise) that see the shaping of public opinion as the processing of the effects of influent...
Contributions to Contemporary History, 2001
je razširjena verzija referata "History and Anthropology. The Yugoslav Focus in the Work of Niko @upanič" na workshopu "Ideology and Historiography: The Making of Identity in Yugoslavian Historiography" v Firencah 8.-9. maja 2000 v tamkajšnjem Evropskem univerzitetnem inštitutu pod okriljem centra Roberta Schumana. Avtor se zahvaljuje dr. Ervinu Dolencu za povabilo, pripraviti referat za objavo v slovenščini in za številne nasvete na poti do dokončanja. Za podporo se zahvaljuje tudi Slovenskemu etnografskemu muzeju in Izpostavi Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani.
2016
Organisational integrity and ethical culture in American and Slovene companies The master's thesis analyses the role and significance of organisational integrity and ethics programs in company operations. Based on research it explains the construction of organisational resilience to ethical risks with integrity mechanismsethics programsand the link between perceived unethical behaviour and ethical culture in companies in Slovenia. The theoretical part presents the main ethical theories and business ethics as postulates of organisational and corporate integrity, describing the key notions and basic theoretical concepts. Organisational and corporate integrity is explained with regard to individual integrity and the functioning of the organisational structure. The thesis sheds light on its development through time for more thorough understanding of the field. It underlines the significance of international, trans-national, trans-governmental and non-governmental organisations in enhancing corporate integrity. Ethics and integrity have become essential for political and economic progress. However, the leadership is pivotal in developing and maintaining integrity. The thesis illustrates the role of the leadership through theoretical concepts and provides a deep insight into ethical organisational culture. The latter is the key to establishing what is and is not acceptable in a company and which is closely related to organisational integrity. Ethical culture affects individuals through a multidimensional relationship between different formal and informal systems of behaviour control that encourage ethical or unethical behaviour. The latter is presented by typing breaches of integrity and unethical behaviour towards various stakeholders. Only leadership with a clear commitment to the basic values, culture and climate can establish formal and informal mechanisms, structures and ethics programs ensuring compliance with commitments and implemented ethical programs. The thesis also deals with institutionalisation of integrity. It traces the historical development of ethics programs in line with two strategies of organisational integrity, i.e. business compliance with legislation and the integrity strategy. It discusses the role and functions of ethics programs through the prism of ethical culture and their link to unethical behaviour. It assesses the effectiveness of the ethics program using empirical research and analyses on the composition, scope and sequence of its implemented components. The overview of empirical research on organizational integrity, ethical culture and unethical behaviour reveals important findings on implementation of integrity in business through ethical programs, their effectivness and the influence on the rise of unethical behaviour, and its detection. The empirical part provides the key findings and results of the quantitative research on the perception of ethical culture, unethical behaviour towards stakeholders and the presence of a nine-component ethics program. The research involved a survey among employees of companies in Slovenia. The thesis presents the measuring instruments, i.e. the CEVMS model measuring the dimensions of ethical culture (Kaptein 2008a; DeBode et al. 2013), the questionnaire on the perception of unethical behaviour towards stakeholders (Kaptein 2008b), and the questionnaire on the presence of nine key components of the ethics program (U. S. Sentencing Commision 2015a). The main findings suggest that ethical culture is very strong in the companies that have such a system in place. Ethics programs are quite common in Slovenia, but they do not contribute to (perception of) less unethical behaviour, neither do its components. However, the perception of unethical behaviour is the same in companies with or without an ethics program. The signatories of the Guideliness for corporate integrity included in the sample have significantly larger scope of an ethics programe, as well as higher number of implemented components.The author concludes that the current ethics program in Slovenia is merely a project on paper that has yet to become fully functional.
Filozofski Vestnik, 2009
Using examples from the Euro-American imperial project in Afghanistan, this paper aims at presenting methodological principles that could be useful to intellectuals in confronting contemporary social problems. The four methodological principles are as follows: (i.) capillarity (intellectual research must locate power at the extremes of its area of exercise, in those areas where it becomes illegal); (ii.) the identification of subordinated subjects (power relations must be analysed “from below”, which means that priority should be given to analysing the ways in which various power techniques affect subordinated subjects); (iii.) deconstruction of the system of knowledge (intellectuals must focus on the system of knowledge which is being produced by power to legitimate its aims); (iv.) the formulation of a model of power (starting “from below”, from the analysis of subordinated subjects and the power techniques used on them, it is necessary to formulate a more general definition of th...
2011
Kognitivni semantiki, ki proučujejo konceptualne metafore, navajajo za mentalno področje sorodstva deset temeljnih konceptualnih metafor, imenovanih sorodstvene metafore (angl. kinship metaphors). Z gradivom, zbranim iz korpusa FidaPlus, v prispevku preverjamo, koliko in na kakšen način so te konceptualne metafore uresničene v slovenskem jeziku. Posebej je izpostavljeno tudi razmerje med naravnim (npr. mati) in slovničnim (npr. previdnost, modrost) spolom. Cognitive semantics, which researches conceptual metaphors, describes ten basic kinship metaphors. Using material taken from the corpus FidaPlus, we will evaluate to what extent these conceptual metaphors are realised in Slovene. A particular emphasis will be placed between natural (e.g. mati) and grammatical (e.g. previdnost, modrost) gender.
2011
Priročnik je zapis po vsebini različnih, a nedvomno presežnih projektov, ki so se v okviru usposabljanja odvijali v vrtcih. Izvajalci oz. izvajalke projektov (vzgojitelji oz. vzgojiteljice in ostali strokovni delavci) so pridobljeno znanje iz 224-urnega izobraževanja in svoje izkušnje uspešno implementirali v praksi. Pri tem so upoštevali načela koncepta Reggio Emilia, npr. nujnost izhajanja iz otrokove različnosti, njegove ustvarjalnosti, želja, dosledno izhajanje iz pedagogike poslušanja, upoštevanje dejstva, da so otroci kompetentna bitja in državljani v nastajanju ter so sposobni aktivnega sodelovanja s sovrstniki, odraslimi in širšo lokalno skupnostjo, omogočanje izražanja v sto jezikih, dokumentiranje svojega dela in dela otrok v besedi, sliki in na filmu. V projekte so bili aktivno vključeni ne le otroci, vzgojitelji oz. vzgojiteljice ter ostali strokovni delavci v vrtcu, ampak tudi starši, strokovnjaki z različnih področij in predstavniki lokalne skupnosti. Mnogi projekti so bili predstavljeni tudi v lokalnih časopisih in medijih. Priročnik je prikaz uspešne implementacije načel koncepta Reggio Emilia v Kurikulum za vrtce, zato ga toplo priporočam v branje strokovni javnosti. Darija Skubic predstojnica oddelka za predšolsko vzgojo predgovor delo predstavljali v lokalnih časopisih in medijih. Na koncu vsakega leta izobraževanja so strokovne delavke vrtcev predstavile svoje projekte, ki so nastajali v posameznem šolskem letu. Proces drugačnega dela je dokumentiran v besedi, sliki in na filmu. V priročniku bomo prikazali 22 projektov vrtcev na temo Vrtec in lokalno okolje. Sestavljen je iz petih delov. V prvem delu predstavljamo strukturo priročnika. Drugi, tretji in četrti del so namenjeni predstavitvi projektov posameznih vrtcev o temah: Življenje v našem kraju, Umetnost in ekologija ter Značilnosti lokalnega okolja. Pred posameznim poglavjem bo uvodna predstavitev poglavja, dopolnjena s prevedenimi mislimi o delu z otroki po konceptu Reggio Emilia avtorjev Lorisa Malaguzzija in Carline Rinaldi. Predstavitev posameznega projekta poteka po naslednjih elementih: ime vrtca, naslov projekta, kraj kjer je projekt potekal, podatki o projektu, kot so udeleženci v projektu (osebe, organizacije, zavodi, društva …), trajanje projekta in imena ključnih posameznikov v projektu (razvrščena po pomembnosti in abecednem redu), predstavitvena fotografija ali slika, namen, cilji, opisi dejavnosti, sodelavci, evalvacija projekta ter na koncu še fotografije in izdelki otrok, ki so nastale v času trajanja projekta. Na koncu bo predstavitev urednic ter vseh sodelujočih in na platnici seznam vseh vrtcev, ki so sodelovali v priročniku z odgovorno osebo (ravnateljica oz. ravnatelj vrtca ali šole, pod okriljem katere deluje posamezen vrtec) in kontaktnimi podatki (telefonska številka, spletni naslov). Kot že omenjeno, predstavitve posameznih dejavnosti bomo obogatili s slikami, ki bodo odraz dela otrok, poteka dejavnosti, evalvacije ali dela na projektu. Slika v besedilu je osnovna, slikovna informacija in je namenjena tudi »branju« in ne le gledanju. Pogled na sliko nam posreduje neki popolnoma določen vtis. Vsaka od slik -pa naj gre za fotografijo, skico, risbo ali ilustracijo -nam pove svojo zgodbo. Z nekaterimi smo želeli le dopolniti pravo predstavo o tem, kar je zapisano v besedilu, dodati neko novo, drugačno informacijo, ki je vidna le s sliko in je ne moremo pričarati z besedo, z drugimi pa pričarati razpoloženje, prikazati čar dela z otroki, njihov interes, zadovoljstvo ob »učenju« in spoznavanju novega. Slike smo opremili z drobnimi opombami in ponekod zapisali tudi izjave otrok. Pri pisanju predstavitve projektov smo se dogovorili, da ne smejo biti daljša od štirih strani, pa nam to vedno ni uspelo. Naj na koncu zapišemo, da izbor projektov ni bil lahek; izbrali smo projekte drugega leta izobraževanja v Mariboru in Ljubljani. Vsem sodelujočim vrtcem pri nastajanju priročnika se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Prav tako pa priročnik ne bi bil to, kar je, če nam pri izboru slik z nasveti in oblikovanjem ne bi profesionalno pomagali mag. Breda Jontes, slikarka in višja predavateljica za likovno vzgojo, in Anja Delbello, diplomantka grafičnih komunikacij (un).

Loading Preview
Sorry, preview is currently unavailable. You can download the paper by clicking the button above.